»Oddajnik in naprave so bili poškodovani, vendar jugoslovanski vojski ni uspelo popolnoma onesposobiti oddajnika, poudarja Vozlič. 'Do neke mere jim je sicer, ampak mi smo po štirih urah od prvega napada toliko usposobili oddajnike, da so delovali, z našim požrtvovalnim delom, moram reči. Mi smo potem na stolpu krpali kable in vse, kar je bilo od šrapnelov poškodovano.'«
»Pri vsakem malo večjem šumu smo rekli, uuu, in smo v enem dnevu tudi po desetkrat leteli dol s stolpa. Bilo je kar pestro. Ker po prvem napadu smo vedeli, da se niso šalili s tem streljanjem. Je bilo kar napeto.«
»Mi smo spali s puškami, z avtomati. Na kosilo smo hodili z avtomati. To je neka napetost, neka psiha, ko nikoli ne veš, kdaj bo. Ponoči nismo spali kaj veliko. Nekako smo bili vedno na preži. Kar naprej si nekaj slišal, aha, zdajle pa nekaj prihaja. Pa so minile tri, štiri minute, in si rekel, nič ni, narobe sem slišal. Je bilo kar napeto.«